PREGLED POTAPLJAŠKE OPREME

Potapljači s suhimi oblekami se potapljamo preko celega leta, večina tistih z mokrimi oblekami pa potapljaško sezono prekine jeseni ter z njo spet prične spomladi, največkrat v mesecu aprilu ali pa preko prvomajskih praznikov.

Pri celoletnem potapljanju moramo opremo vzdrževati preko celega leta, medtem ko bo nadobudni in potopov željni potapljač z mokro potapljaško obleko spomladi iz oddaljenega kota kleti ali nekje globoko iz omare potegnil svojo potapljaško opremo in odšel na potop. Morda bo vse v najlepšem redu in otvoritev potapljaške sezone prijetna, morda pa bo sledilo razočaranje, saj oprema ne bo brezhibna in potrebno se bo celo odpovedati kakšnemu potopu.

Da razočaranj ne bi bilo, sledi v nadaljevanju nekaj napotkov, kaj na opremi preveriti. Res pa je, da če po potopih puščamo opremo neoprano in slano, spodnji napotki kaj dosti ne bodo pomagali. Na opremi je v splošnem najbolje redno letno servisiranje opraviti po končani potapljaški sezoni, saj se takrat še spomnemo kaj vse z opremo ni v redu, hkrati pa se izognemo spomladanski gneči na servisu potapljaške opreme. Napotki so uporabni tako za celoletne kot »sezonske« potapljače in njihovo opremo.

Na maski vsekakor velja preveriti ali je pašček cel ali ne. Sam od sebe se sicer ne bo strgal, a morda se je zatrgal ali celo strgal, pa smo v pričakovanju zime na zamenjavo pozabili. Kupimo novega, morda celo še en kos za rezervo. Preverimo tudi, da okvir maske med shranjevanjem zaradi morebitnega prestavljanja opreme ni počil. Če je, je običajno najbolje masko kar zamenjati. Če masko shranjujemo vlažno in imamo opremo za nameček shranjeno v vlažnem prostoru, preverimo tudi, da se, predvsem na spoju stekla in silikona, niso pojavile kakšne alge. Če so se, jih s čistilom in odsluženo zobno krtačko očistimo.

Tudi dihalka ni neuničljiva. Preverimo ali je nosilec za pritrditev na pašček maske cel in po potrebi kupimo novega. Če imamo dihalko z izdišnim ventilom preverimo tudi njegovo delovanje. Kako? Dihalko vtaknemo v usta, z roko zatesnimo zgornji konec cevi (tisti del, ki ob uporabi gleda iz vode) ter poskusimo vdihniti. Če ventil tesni, to ne bo mogoče. Za večino modelov dihalk so pri prodajalcih potapljaške opreme na voljo rezervne membrane ventilčka. Preveriti velja tudi ali so zaradi morebitne vlage okoli ustnika alge.

Če uporabljamo plavuti z zaprto peto, preverimo le, da plavut ni strgana ali polomljena. Če pa jih imamo s paščkom, potem preverimo še sponke in paščka plavuti. Rezervni pašček in par sponk tudi sicer spada v osnovni komplet rezervnih delov, katere bi moral imeti vsak potapljač.

Potapljaška mokra obleka naj bi nas predvsem grela, manj pa tudi fizično varovala. Ker pa nekateri obleko (napačno) uporabljajo kot zaščito pred podvodnimi skalami in koralami, preverimo, da najlon in neoprenska guma nista strgana, da šivi niso poškodovani in zadrga (če jo obleka ima) ni uničena. Strganine zalepimo z neoprenskim lepilom in najlon morda še dodatno pošijemo. Če obleko nismo dobro umili, morda smrdi. V tem primeru jo operemo z namenskim šamponom.

Če pa uporabljamo suho obleko, pa preverimo stanje zadrge, vratne in zapestnih manšet ter polnilnega in izpustnega ventila. Če notranjost obleke smrdi (predvsem škornji), jo je potrebno z namenskim šamponom umiti, posušiti in šele potem pospraviti. Menjave manšet naj opravi ustrezno usposobljen serviser.

Preverimo tudi neoprenske dodatke kot so kapuca, nogavice in rokavice. Je kapuca cela, rokavice nimajo na prstih lukenj in strgan zapestni del ter nogavice preveč ne smrdijo in imajo morda poškodovano zadrgo? Nekatere poškodbe lahko popravimo z neoprenskim lepilom, v primeru večjih poškodb pa je poškodovan del opreme bolje nadomestiti z novim.

Pas za uteži mora zdržati kar nekaj teže. Preverimo, da trak pasu ni natrgan in je sponka brezhibna. To najlaže storimo tako, da pas zapnemo, nato pa oba konca potegnemo narazen. Sponka mora držati, ne pa po pasu drseti. Če imamo pas z žepki za uteži, preverimo tudi, da kateri od žepov ni strgan, saj obstaja možnost, da iz njega izgubimo kakšno utež.

Poleg pasu seveda preverimo tudi uteži. So svinčene in zato mehke ter se kaj rade stolčejo. Tako se lahko zgodi, da jih ne moremo več natakniti na pas za uteži. Pomaga nekaj časa, volje, širok ploščat izvijač in manjše kladivo ali kakšno podobno orodje. Če imamo uteži v mehkih vrečkah, pa preverimo, da se katera od njih ni strgala in šibre iz vrečke ne padajo.

Potapljaški računalnik običajno dela ali pa ne. Običajno je razlika v polnosti baterije. Baterijo velja pred kakšnim potapljaškim potovanjem celo preventivno zamenjati, da nas signal »battery low« ne bo presenetil nekje, kjer menjava ni mogoča. Preverimo tudi, da zapestni pašček ni razpokan.

Za svetenje na nočnih potopih ter osvetljevanje lukenj na dnevnih je svetilka nepogrešljiva. Praviloma jih shranjujemo brez vložkov, da ne bi slučajno stekli in s tem poškodovali svetilko. Pred odhodom na potapljanje jih spet vstavimo in preverimo ali deluje. S seboj imejmo tudi rezerven komplet vložkov. Če je svetilka akumulatorska, bi morali akumulator stalno vzdrževati. To pomeni, da bi svetilko morali enkrat mesečno izprazniti in napolniti. Akumulatorji se namreč sami po sebi praznijo in lahko se zgodi, da je akumulator, ko gremo na potapljanje, že tako prazen, da je zanič. Očistimo ali zamenjamo še tesnilo.

Običajno je kompenzator plovnosti dokaj neobčutljiv del potapljaške opreme. Vendar moramo preveriti tudi njegovo stanje in delovanje. Kompenzator plovnosti napihnemo in če zadovoljivo tesni, naj bi napihnjen tudi ostal vsaj 10 do 15 minut. Inflator potopimo v vodo in preverimo, da iz njega nikjer ne izhajajo mehurčki. Priključimo ga tudi na ustrezno nizkotlačno cev regulatorja in opazujemo, ali se kompenzator sam od sebe napihuje. Če se, potem to kaže na puščanje gumba za polnjenje. Preverimo tudi delovanje izpustno/varnostnih ventilov- kompenzator plovnosti napihnemo ter s potegom za vrvico preverimo delovanje. Preverimo tudi sponke (tudi tisto za pritrditev kompenzatorja plovnosti na jeklenko) in ježke za zapenjanje. Če ima kompenzator plovnosti integrirane žepe za uteži, preverimo, da se dobro zapenjajo. Morebitna popravila inflatorja in lepljenje puščajočega kompenzatorja plovnosti naj opravi ustrezno usposobljen servis.

Najobčutljivejši kos potapljaške opreme je vsekakor regulator. Celoten komplet običajno sestavljajo prva in druga stopnja, dodatna druga stopnja, manometer ali konzola ter povezovalne cevi. Regulator priključimo na jeklenko ter jo odpremo. Poslušamo ali pušča. Preverimo tudi ustnika obeh drugih stopenj, saj marsikdo vanju preveč grize in ju s tem poškoduje. Preverimo tudi, da katera od cevi ni napihnjena. Najprimernejši način testa je kar s potopitvijo regulatorja priključenega na manjšo jeklenko v vedro vode. Ob tem lahko morda opazimo tudi izhajanje mehurčkov med visokotlačno cevjo in manometrom ali na koncu inflatorske cevi. Menjavo ustnika lahko opravimo sami, vse ostale posege na regulatorju pa naj raje opravi serviser. Po navodilih proizvajalcev je regulator potrebno enkrat letno preventivno servisirati. To vsekakor ne pomeni, da je vsako leto potrebno menjati tudi vsa tesnila. Prav pa je, da se enkrat letno preveri, kakšen je izhodni pritisk nizkotlačnih priključkov prve stopnje in se prva ter drugi stopnji po potrebi nastavita. Cevi regulatorja je dobro približno vsakih pet let uporabe preventivno menjati. Vsi, katerim je katera od cevi že počila vedo, da občutek ob poku ni prijeten.

Del opreme nekaterih potapljačev so tudi ura, globinomer in kompas. Običajno ne zahtevajo posebnega letnega vzdrževanja. Dokler delajo, jih uporabljamo, ko se pokvarijo, pa jih zamenjamo.

Podobno kot z v prejšnjem odstavku omenjenimi inštrumenti, je tudi s potapljaškim nožem. Vzdrževanja ne potrebuje. Vsak potapljaški nož (razen tistih z rezilom iz titana) rahlo rjavi. Teh rjastih pik se ne splača polirati, saj se bodo prej ali slej pojavile nove. Proti njihovemu nastanku (delno) pomaga le redno spiranje s sladko vodo.

Največji kos opreme je jeklenka. Enkrat letno jo je potrebno izprazniti, z nje odviti ventil in preveriti, kakšna je njena notranjost. Če je zarjavela, jo je potrebno očistiti in oprati ter nato ventil z novim tesnilom spet priviti. Takoj ko se barva jeklenke podrsa oziroma poškoduje, naj se obtolčeni del popravi, preveriti pa je treba tudi, v kakšnem stanju je zunanji del jeklenke, ki je v podstavku. Ker so jeklenke tlačne posode, jih je obdobno potrebno atestirati. Nove jeklenke nekaj let ni potrebno testirati, potem pa so le-ti potrebni vsaki dve leti. Takrat je tudi čas, da se v ventilu jeklenke zamenjajo tesnila in tefloni. Vse te posege naj opravi servis.

Marsikatero vzdrževalno delo na potapljaški opremi lahko opravimo sami. Potrošni material lahko kupite pri nas v trgovini. Če niste preveč spretni, pa naj vse posege raje opravi servis, saj ima servis zaradi rednega dela več izkušenj, serviserji pa natančnejše oko in mirnejšo roko.

Pri nas lahko kupite tudi:

revija Scubalife
Arhiv novic
Prisotni tudi na:

Norik-sub d.o.o.
Celovška 25
(ob vhodu v bazen Tivoli)
1000 Ljubljana

Tel: +386 1 434 07 53

Mob: +386 40 414 500

Faks: +386 1 230 19 07

E-pošta: norik@norik-sub.si